Aksinja Kermauner (1956) pisateljica, pesnica in učiteljica, je bila gostja Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj.

Aksinja Kermauner, dolgoletna pedagoginja na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS), je svojo literarno pot začela leta 1977 s pesniško zbirko Ples pravljic. Od takrat je izšlo petdeset knjig za otroke, mladino in odrasle, mnoge so bile tudi nagrajene. Že od leta 1987 se ukvarja s problematiko slepih in slabovidnih in nam v svojih delih približuje njihov svet. Leta 2004 je ustvarila prvo slovensko avtorsko tipanko Snežna roža, prilagojeno slepim otrokom. Ukvarja se tudi z lahkim branjem za osebe s težavami branja.

S pisateljico, ki letos praznuje okrogli jubilej, se je letos ukvarjal študijski krožek pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih (MDSS) Kranj. Prebirali in razpravljali so o njenih delih, ustvarili zvočne posnetke odlomkov nekaterih njenih del ter na koncu izdelali tudi tipanko na temo ene njenih knjig za otroke Koliko sem bila stara, ko sem se rodila? Gre za duhovite zapise o domislicah pisateljičinih štirih hčerk iz njihovega otroštva. Aksinji Kermauner so tipanko, ki so jo člani študijskega krožka izdelali ob pomoči Mojce Sekulič in Uroša Diaccija, izročili na srečanju v Mestni knjižnici Kranj. Tam je namreč ta teden potekal sklepni del letošnjega študijskega krožka, ki ga vodi mentor Luka Pavlin.

Pogovore s pisateljico Aksinjo Kermauner je v Mestni knjižnici Kranj vodil Luka Pavlin in ji v imenu študijskega krožka MDSS Kranj izročil tipanko.

Tekst: Danica Zavrl Žlebir