Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je tudi letos organizirala planinsko srečanje, ki je po več kot desetih letih potekalo na Gorenjskem. Njegovo izvedbo je prevzelo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj. Tako se je v soboto, 6. septembra 2014, 120 slepih in slabovidnih planincev podalo na Blegoš, 1562 visok vrh Škofjeloškega hribovja.

Seveda pri tovrstnih dogodkih ne gre brez zapletov. Začelo se je že z zbirnim mestom. Nekatere je zavedlo ime parkirišča (Črni Kal), drugi so Blegoš iskali v okolici Železnikov, tretji so imeli smolo z avtobusom …. Kljub temu se je vse srečno izteklo in tako se je ob 10. uri po pozdravnem nagovoru organizatorjev vzpon udeležencev lahko pričel. Čez čas smo se razdelili v dve skupini: tisti z malo manj kondicije smo do vrha potrebovali približno uro, drugi, malo bolj vztrajni, pa so se na vrh povzpeli v uri in pol.

Tik pod vrhom je zlasti slepe čakal še en izziv: slalom. Večina je seveda sledila navodilom svojih spremljevalcev in se tako izognila marsikateri priložnosti za ekogretje stopal. Do koče smo bili deležni še skromnega blagoslova z nebes (bolje rečeno, iz megle), v koči pa zvrhane sklede pasulja s klobaso, ki je kljub rezanju ni in ni hotelo zmanjkati. Ja, tudi gorenjske klobase niso več to, kar so bile. Tudi s fižolom niso ravno varčevali.

Za vzdušje v koči sta vse od prihoda na vrh do spusta skrbela brata Mlačnik s harmoniko. Pridružil se jima je tudi kitarist. Prisotni so se ob ritmih žive glasbe tudi zavrteli.

Okrepčilu je sledil sproščen klepet s prijatelji in znanci ob koči. S pogledom v dolino tokrat ni bilo nič, saj se je naravni zastor neprestano dvigal in spuščal. Čas, odmerjen za druženje, je vse prehitro minil, in tako smo se ob 15.30 spustili v dolino. Domov nas je pospremilo sonce, ki se je končno opogumilo in pokukalo izza oblakov.

Besedilo: Luka Pavlin
Slike: Beno Virt